Šivilja

(z zobmi utrgaš nit)

obgrizla si mi obraz

a ni bolelo

nežen mah je vzklil

in se razrasel v slikoviti raznobarvnosti                   

(da se bodo poljubi lažje vpijali)

zagrizla si v moja pljuča

a ni bolelo

strah se je izdihnil

pljučni mešički nosijo tvoj odtis

kar v svojih celicah

ne več samo od zunaj

(da boš tudi v meni, z mano, znotraj)

v pesem si ugriznila

in ni bolelo

v mojo pesem

ki je še kot nezrelo jabolko

medi se s tabo

pod lupino se zbira sladki verz

(da dokonča to pesem)

v moje srce si se zagrizla

in to lahko boli

ker ne maram nositi ožuljkov

zarez opeklin ozeblin

vbodov odmikov odrgnin

v moje srce grizi mehko

grizi s svojim

pred leti

veš

so ga prežvečili

in zdaj ne vem

kako močni so šivi

ki sem jih v naglici

pustila spodaj

(da bi se za silo pokrpala)

VanjaSaša

Ana Porenta

urednica

Poslano:
10. 05. 2013 ob 21:30

Pesem ima posebne šive, ki bralca zašijejo vanjo, a po moje bi se lahko pesem končala z verzom: v moje srce grizi mehko, ker se mi zdi, da v nadaljevanju izstopiš iz skrivnostnih šivov in pojasnjuješ okoliščine, ki so pripeljale do Šivilje, kar pa ji odvzame precej metaforičnosti in asociativnosti. Kaj meniš?

Lp, Ana

Zastavica

Komentiranje je zaprto!

VanjaSaša
Napisal/a: VanjaSaša

Pesmi

  • 10. 05. 2013 ob 09:03
  • Prebrano 803 krat

Uredniško pregledano.

Ocenjevanje je zaključeno!

  • Število doseženih točk: 196.8

Zastavica

Imate vsaj eno nujno obvestilo! Želite pregledati obvestila?
Ste prepričani, da želite zapusti stran? Vse spremembe bodo zavržene!