Struga
Ognjena krogla para zid
med nama,
preboj dvoumen,
načet, kot jabolko kislo,
želiš vrteti os,
želiš potihem vse nazaj,
ne moreš;
pijeva kislo, pokvarjeno vino,
ne znava več.
Le vonj po tebi še ostaja,
le spomin, kako gre roka skozi lase,
le spomin, kako sva se utapljala
v besedah,
le spomin, kako sva se smejala
najini nerodnosti.
Pobegneš lahko v svoj svet,
zapreš se lahko v svojo omaro
in prespiš,
po tem bo tudi potok moj
tekel po strugi stari,
tudi vinček bo dobil aromo,
vse se vrne, vse se uredi.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: helena r.
- 05. 10. 2008 ob 11:21
- Prebrano 667 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 242
- Število ocen: 10
