Včasih sanjarim o tem,
kako stopam skozi
tvoja odprta vrata.
Vidim tvoje veselje
in čutim metulje v naju,
kako širijo krila,
kako sva jih polna.
Vseh barv so,
samo najina.
Ko stopim
skozi vhodna vrata
in me objameš,
da se počutim varno
in se mi zdi,
kot da se nama
je čas ustavil.
Kot da letiva
po klancu,
ti naprej
in jaz za tabo.
Zato ne zapiraj vrat,
kako naj drugače
se dotaknem
tvojega sveta.
Vrata pusti odprta.
Dehteče so besede tvoje
utrinek moškega v njih spi,
a kaj ko želje so resnične,
a njega niti v sanjah ni.
Mogoče pa nekje v zasedi
čaka s krili polomljeni,
ne more k tebi vzleteti
da ti pomaga sebe rešiti.
Pozdravljen Tomi,
lepe so tvoje besede,
polomljenih kril
ne more do mene,
ko bo zmogel leteti,
takrat bo z menoj.
Lp, hope
Lep zaključek
vsi živi in zdravi
a pesem ostaja
kot opomin.
LP
Pesem ostaja,
kot spomin
kot opomin,
da se oživi
misel, občutek.
Hvala za tvoje besede Tomi.
Želim ti veliko lepih dni.
hope
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: IŽ-lev
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!