Ne grizi roke,

saj pride žlica.

Ne išči po tleh,

glej, tu je odeja.

Ne brodi po kavi.

Ne pljuvaj.

Nikar se ne tolci po glavi!

Prosim, ne kriči,

saj sem s teboj,

čeprav te ne morem,

ne morem doseči.

Ne ploskaj nenehno,

dlani so pordele,

še skozi obveze

te bodo bolele.

Ššš, ššš,

ne čutiš objema?

Mar bolečina

nič ne pojema?

Naj te obrišem,

naj te pobožam.

Ali te zebe?

Morda ti je vroče?

Prosim, ne joči več,

oče.

Aleksandra Kocmut - Kerstin