OČE ...! 5

Koža kot oklep

čez kosti napeta,

suhcen, poln modric,

izluščen iz življenja

kot strgana tapeta.

Mar si slišal klic

vedomca sredi leta

in je bila ti mila

smrt in mirna?

Morda te je zalila

preprosto tema nepredirna?

Težko verjeti je, težko,

da bi bolezen, ki ti vse je vzela,

smrt milostno ti priskrbela.

Drugače je bilo;

še zadnji podel trik

je izpeljala,

ne vedoč, da z njim

bo tudi samo sebe

pokončala.

 

Tvoji prsti, ki nekoč

spretno svinčnik so držali,

srp in koso, vrv in klešče,

so obstali,

kakor pokošeni trsi

se polegli ti na prsi.

Lice vse rumeno,

senca vdrta,

v očeh pogled,

kot da ti je vseeno,

a v obrveh

bolestna guba,

čelo z njimi obloženo

in usta kakor v krik

trpeč odprta.

Praznina zla

se iz možganov naselila

je v telo

in lažna sporočila

prispela so nazadnje do srca.

Narobe biješ,

so trdila,

tako živeti se ne da.

Ustavi se,

so vpila,

kri, ki jo črpaš, ti zavda.

Tako, tako,

so potrdila,

umiri se, ustavi svoj tik tak.

In ker srce

nobene druge slike

ne spomina

ne zavesti ni več imelo,

je verjelo.

Aleksandra Kocmut - Kerstin

Ana Porenta

urednica

Poslano:
05. 05. 2013 ob 20:31
Spremenjeno:
24. 08. 2013 ob 01:41

Pretresljiva, občutena, izjemna - pesem o zdrsu življenja v smrt, pesem, ki presega minevanje! Čestitke,

Ana

Zastavica

Aleksandra Kocmut - Kerstin

Poslano:
05. 05. 2013 ob 20:42

Celotni križev pot mojega očeta in nas z njim (predvsem gre za ciklus OČE ...!) je tu: https://www.facebook.com/notes/aleksandra-kocmut/popotovanje-očetove-duše/10151427217907503

Zastavica

Komentiranje je zaprto!

Podčrtanka

Aleksandra Kocmut - Kerstin
Napisal/a: Aleksandra Kocmut - Kerstin

Pesmi

  • 05. 05. 2013 ob 20:04
  • Prebrano 1241 krat

Uredniško pregledano.

Ocenjevanje je zaključeno!

  • Število doseženih točk: 747.63
  • Število ocen: 20

Zastavica