Sedla v moje si

naročje.

Oh, kako sem se vzravnal!

V hipu sem ves trd

postal,

v trenutku sem obmiroval.

Vsak gib telesa

se je bal

trzljaj drobán

od sebe dati.

Bila si nežna kakor mati;

poujčkala si

moje krilo,

da bi v poletu pridobilo.

A ko sem nehal se te bati

in sem hotel ti sebe dati,

se krilo moje je razlilo

in samo vase potopilo ...

Aleš Tacer