Isobel, pozdravljena še v imenu uredništva. :)

Pišem ti, ker me je naslov te pesmi spomnil na podobno imenovan film (sicer ruski Ирония судьбы) in imam občutek, da bi si ga z veseljem ogledala. Več o njem tukaj:

http://en.wikipedia.org/wiki/The_Irony_of_Fate

Kar se tiče pesmi, ki si jo zapisala, je pa tako. Vsakemu na začetku rečem nekaj podobnega - preberi jo na glas. Ne enkrat. Večkrat. Poslušaj se. In prečrtaj vse stvari, ki si jih že večkrat slišala ali prebrala. Tako se najlažje znebiš klišejev. Ko se znebiš klišejev pa ostane samo tista dobra sredica, srčica poezije, ki je res tvoja. In iz tiste piši svojo pesem. Saj jo imaš v sebi!

Mehak večer želim,

Lucija

draga lucija,

hvala za komentar in nasvete, vsekakor jih razumem, sprejemam in se z njimi tudi strinjam. tudi sama se nasmehnem ob branju svojih pesmi in v njih najdem veliko ponavljanj in 'naivnosti'. stvar je pač taka, da so te pesmi nastale 10 do 14 let nazaj in jih zato puščam takšne kot so. so spomini, ki naj ostanejo. v prihodnje pa..