Vrtiljak
Na nemirnem vrtiljaku
vsa prestrašena pripeta sedim,
dvigam se in spuščam
z velikimi, hitrimi obrati.
Glava me boli,
v želodcu me tišči,
oči komaj dohitevajo
kar zmorem videt,
tja v daljavo,
ko se dvignem višje,
najvišje.
Končno se ustavim,
oči umirjam
in telo je še vedno
pod šokom in tresoče
z vrtoglavico,
kot da bi se premikala tla.
In vrtiljak je življenje.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: IŽ-lev
- 02. 05. 2013 ob 04:10
- Prebrano 639 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 177.6
- Število ocen: 6
