všeč so mi vse tri pesmi. Ta kratek verz in sproščeno komponiranje le tega.

Pozdravljen, alta, na pesem.si tudi v imenu uredništva. Zanimiva pesem, ki staranje enači s kašljanjem, kar je tudi prispodoba počasnemu zaustavljanju. Morda bi veljalo zaključek bolj določno postaviti:

Ko kašelj preide v izdih,

v pljunku umre zadnji stih.

Kaj meniš?

Lp, Ana

Spoštovana urednica Ana! Kaj menim? Morda imaš prav, o tem moram še razmisliti. Pesem je nastala danes. Moja navada je, da večkrat odložim in čez čas s kritične časovne distance spet preberem. Ko mi je všeč vsak verz, začutim, da "je to to". Tokrat z določenim namenom tega nisem storil in sem dal pesmi nedodelane direct v objavo. Razlog je seveda znan: zanimala me je reakcija takole "na prvo žogo".

Hvala za oceno in lp,

alta

Hm, jo berem še večkrat. Konec mi je preveč medel, pesem prej me prepriča, nekakšno kašljajoče toženje o starčevski realnosti, ki se zelo dotakne bralca. Zdaj se mi zdi, da bi bilo še najboljše odstraniti zadnja dva verza?

Glede popravljanja pesmi, časovne in kritične distance se pa strinjam, je nujna.

Lp, Ana

Se popolnoma strinjam, zdi se mi, da sem nekje v sebi čakal na tak predlog :). V čisto prvi varianti je bil konec pesmi ob 'umolknemo', kar je tudi pravzaprav samoumevno glede na razvoj dogodkov.

Nadomestil sem besedo 'uvele' z 'upadle' (ovenejo ženske, upadejo moške prsi), pa tudi tista 'belodlakost' mi ni preveč povšeči. Spogledujem se z drugo besedo  (redko-dlaki), ki prav tako simbolizira starčevske prsi, a je tudi nekam čudna ...

Hvala in lp