Nisem vedela

Ne kako preprečiti temi, 

Da opije grudi

Z ostrino nesmeha 

Ne s katero besedo oklofutati nemir, 

Ki je vstopil nepovabljen

V preddverje porodnišnice budnosti.

Med čakanjem povorke čuvajev utehe

Je srce preplavilo noro hihitanje,

Ki žene zlato ribico

Proti podivjanemu mlinu

In mlad mesec

K samomoru

Z obešanjem

V nedosegljivost.

Marko Skok - Mezopotamsky