GLOBOKO BOM ZASPAL

Globoko bom zaspal ...

Me kdo bo kdaj zbudil?

Če me že bo zbudil,

bo z mano vred sokriv!

Morda ni vse tako,

kot mislimo si vsi ...

življenje že kipi,

a tisoč je stvari –

in vsakdo kdaj trpi!

Ljudje smo čudna bitja!

Mogočni vsi na zunaj,

a krhki v svoji biti.

in pravzaprav –

že dolgo vsega siti ...

Pozdravljam vas, domače,

ste moj življenjski sen;

boli, zdaj težko mislim,

zato počasi grem.

Je v duši prehudo,

ne morem več ne trpeti;

brez mene bolje bo,

bo lažje vam živeti.

Morda bo kdaj za mano

kje solzno le oko?

Na grob naj solza kane,

morda bo bolj toplo ...

Aleš Tacer