Maketa najinega sveta

Posadila sam bele breze v najinem gozdu,

naselil si ptice pevke v prazne krošnje,

posejala sem pisane rože na neskončne zelene travnike ljubezni,

s prašnega neba si odpihnil sive oblake,

na obzorje sem pripela rdečo zarjo.

 

Prinesel si mi gorečo baklo, da zažgem vse kar sva postavila..

Iza gorečih brez sedaj omdeva krvavi krik: ZAKAJ?!!!

 

 

 

blackangel

Poslano:
30. 04. 2013 ob 20:13

Pozdravljena.

Pesem na koncu izpade zelo patetična (krvavi krik zakaj) In ne potrebuje tega. Lahko poveš na mnogokateri način, drugače.

Postaviš obetaven naslov, a samo dogajanje bi lahko bolj popestrila, da bi iz stavkov, ki so sedaj, naredila zgodbo, ne samo naštevala. Posadila sem, naselil si, posejala sem, itd – škoda je, ko imaš toliko prostora. Tako izpade zelo razlagalno.

Sama ideja se mi zdi dobra, kako lirski subjekt postavlja maketo, ko se svet prenese v kocko, katero sam naredim. Kako jo postavljam iz niča in kaj se v njej dogaja/zgodi.

V razmislek.

Lp, S.

Zastavica

blackangel

Poslano:
03. 05. 2013 ob 12:45

Hvala Tea za nasvet..pesem je bila napisano z zelo malo truda in zelo na hitro, se vid,i da si nisem vzela dovolj časa, se pa strinjam s tabo, da je dobra ideja, samo premalo truda :)

 

LP Blackangel
 

 

Zastavica

Komentiranje je zaprto!

blackangel
Napisal/a: blackangel

Pesmi

  • 30. 04. 2013 ob 14:15
  • Prebrano 640 krat

Uredniško pregledano.

Ocenjevanje je zaključeno!

  • Število doseženih točk: 102
  • Število ocen: 3

Zastavica