Posadila sam bele breze v najinem gozdu,
naselil si ptice pevke v prazne krošnje,
posejala sem pisane rože na neskončne zelene travnike ljubezni,
s prašnega neba si odpihnil sive oblake,
na obzorje sem pripela rdečo zarjo.
Prinesel si mi gorečo baklo, da zažgem vse kar sva postavila..
Iza gorečih brez sedaj omdeva krvavi krik: ZAKAJ?!!!
Pozdravljena.
Pesem na koncu izpade zelo patetična (krvavi krik zakaj) In ne potrebuje tega. Lahko poveš na mnogokateri način, drugače.
Postaviš obetaven naslov, a samo dogajanje bi lahko bolj popestrila, da bi iz stavkov, ki so sedaj, naredila zgodbo, ne samo naštevala. Posadila sem, naselil si, posejala sem, itd – škoda je, ko imaš toliko prostora. Tako izpade zelo razlagalno.
Sama ideja se mi zdi dobra, kako lirski subjekt postavlja maketo, ko se svet prenese v kocko, katero sam naredim. Kako jo postavljam iz niča in kaj se v njej dogaja/zgodi.
V razmislek.
Lp, S.
Hvala Tea za nasvet..pesem je bila napisano z zelo malo truda in zelo na hitro, se vid,i da si nisem vzela dovolj časa, se pa strinjam s tabo, da je dobra ideja, samo premalo truda :)
LP Blackangel
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: blackangel
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!