nekaj je tukaj
za tole pregrado
ki ji ne vem imena
kot žerka gloda
komaj ozeleneli listek
v tihi temi molči
ne more ven
med tvoj pogled
in mojo samost
pred najino neotipljivost
ne more
ne more ven
moja nedonošena bajka
v zlogih nežno gibka
a premajhna polmolčeča
ker ne bereš
ne more oživeti
mogoče zadiha sama
ko jo boš mimobežen zaznal
zadaj za mojim nemim glasom
ne bom več kričala
besede v krikih odmirajo
Takoj sem povzala tvojo pesem s Kosmačevo Gosenico. Isti občutek tesnobe, želje po osvoboditvi. Tako lepo boli. Jap ...
Lp, Z
Zalka! :)
urednica
Poslano:
29. 04. 2013 ob 21:35
Spremenjeno:
30. 04. 2013 ob 07:06
Všeč mi je tvoj komentar. Samo to!
;)
besede v krikih odmirajo .... hudo res ...
v tretji kitici eden in preveč
hvala za budno oko, platanas. :)
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Lidija Brezavšček - kočijaž (urednica)
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!