Včasih te oči prevarajo.

Včasih te oči prevarajo in niso krive.

Zdi se ti, da na cesti vidiš dragega prijatelja,

ta pa je daleč, zelo daleč,

kako naj ga oči dosežejo?

Zato ti pravim, ne verjemi jim,

ne verjemi, ko

se množice zgrinjajo na skupinske izlete,

turisti, izletniki in podobni obiskovalci,

ljudje, motorji, hrumenje,                                                      

luči in omotičnost zaradi alkohola.

Zmota je, da si me videl, napaka,

da si čakal odgovor,

kajti bil sem nešteto milj daleč,

izgubljen v globinah Skaríbasove* Halkide.  

Zato ti pravim, ne verjemi očem,

naj te ne zapelje prvi pogled,

zlasti če gre za eno teh sumljivih mest.

Vedi, jaz bom v drugi Prévezi, ** na drugem Skiάtosu,***

tam me poišči, če lahko,

tja, samo tja teci, da se srečava.

Morda ti bo pomagal mesec

nenavaden, a včasih kaže pot,

pot nekega srečanja, ki se duši v množici luči,

mesec, pozabljen nad Halkido.

Sotiris Sarakis: Mozaik iz nevidnih kamenčkov, Založba Nefeli, Atene, 2003.

* Jannis Skaribas (1893-1984), grški pesnik, živel v Halkidi (mestu na grškem otoku Evvia ali Evbeja). Njegovo osebnost so verjetno oblikovali malo “nora voda” (preliv med Evbejo in kopno Grčijo ima izrazito plimovanje), malo njegov poseben značaj in malo leta, ki jih je preživel; ni le vpeljal nadrealističnih elementov v grško literaturo, ampak je tudi sam doživljal resničnost na podoben način.

** Préveza, mesto na SZ Grčije

*** Skiatos, otok v Egejskem morju, severno od Evbeje