
Polovični mesec poseda sredi iskreče se črede zvezd. Rahel piš se šepetaje huli med vejami odcvetele češnje. Nekje v grmovju se oglaša kos.
Sprehajalka hodi po črnem traku asfalta ovinkasto položenega na strmino. Njeno sanjarjenje zmoti luč v prvem nadstropju samotne domačije.
Kuhinjsko okno
meče svetlobni tekač
hrastu pod noge.
Lea, čudovita ilustracija večernega sprehoda in seveda še posebej pohvala odličnemu haikuju na koncu. ![]()
Lp, Marko : )
Marko, hvala!
Nekaj podobnega sem videla že marca, potem sem zbolela in nisem imela veliko moči za pisanje (beri volje;))). Sedaj, ko počasi prihajam k sebi, spet hodim in spet sem doživljala, videla to pot. Iz obojih občutkov je nastal ta zapis.
Vesela sem, da ti je všeč :)
Lp, Lea
Sem vesel, da prihajaš k sebi ; )
(Jaz še ne kot je razvidno po zadnji pesmi)
LP, Marko : )
Komentiranje je zaprto!
![]()
Napisal/a: Lea199
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!