Živ si.

Preživel si dneve,

ko je sneg zametaval

vhodna vrata,

da si jih komaj odprl.

Preživel si brez objema,

čeprav je bilo težko

in misli so čakale

in čakale v večnost,

zdaj so dočakale maj,

mesec ljubezni,

mesec ko jo srečaš,

čeprav misliš,

da je že prepozno,

da je že odšla

rakom živžgat

in je nikoli

ne bo nazaj.

Še vedno utripaš

in pljuča se ti dvigujejo

in padajo

na vsak vdih življenja,

ki ga narediš

in si znova moj.

Z dihom drobnega utripa.

Se srečava na poti do besede,

prav tam kjer je bila ustvarjena,

čeprav ne za naju,

ali pa morda ravno zato,

ker sva se tako naučila pisati.

IŽ-lev