Če bi bilo poletje,
bi šla do travnikov,
na katerih gomazi življenje.
Vrgla bi se med travne bilke
in z očmi lovila bele oblake
na nebu.
Jezila bi se na mravlje,
ki bi mi lezle po nogah,
in tožila nad vročino
in ljubila mehko modrino
prvega mraka
v tvojih očeh ...
Toda prišlo bo poletje,
jaz pa bom mislila
na sneg.
Aleksandra Kocmut - Kerstin