Pomirjaš
Tukaj sem.
Med električnim ekranom
in prizemljenim stolom
čakam na tolažilne besede,
ki jih znaš tako dobro povedati,
da ne dvomim več v boljše čase,
enostavno samo verjamem
in s tem vate,
da jutri še prideš,
da lahko naslonim glavo
na utripajoče srce,
ki me pomirja.
Tako enostavno,
vendar veliko.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: IŽ-lev
- 23. 04. 2013 ob 04:33
- Prebrano 695 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 176
