Prišel je od rečnega brega nekako mirno in odločno se je napotil
naravnost proti hiši kjer so bele plenice plahutale v vetru vedoč
da ne bo zavrnjen je prisluškoval glasovom ki bi ga privedli do nje

prišel je skozi hrastova vrata malce obotavljivo ko je za njimi
zaznal tiho popevanje ženskega glasu v katerem ni bilo trohice
žalosti temveč le nežnost in tista štručka je hip pred tem zaspala

prišel je izza hrbta in se rahlo dotaknil njenega ramena brez diha
je odložila otroka v posteljico in se vprašujoče zazrla v njegove
proseče oči ki so nemo govorile o njegovi nedolžnosti in želji

prišla so vprašanja in prišli so odgovori ki so napolnili notranjost
z odpuščanjem olajšanjem in upanjem čeprav preteklost ni bila
in ne more biti izbrisana oba bosta potrebovala mnogo časa

prišel je režiser in rekel klapa in on je prižgal cigareto obrnjen
s hrbtom od nje in ona je zahtevala svoj martini vzela je
svojega pekinezerja v naročje in odpeketala v prikolico za masko
 

modricvet