
Mrak in ime
padeta z neba
Zvezde ostajajo
na zmuzljivi razdalji
Izgovarjam te v misel,
ki se za belimi skalami
ujame v kristalni lijak mesečine
Plima posrka
karavano korakov
približevanja
Dan odpihne
peščena bivališča
najinih otrok
S solzami
tlakovane sodbe
rastejo iz oči
in dlan,
ki je drsela
po vijugah
voljnega telesa,
raskavega od soli,
je hladna,
kot je hladna tišina
Izgovarjam te v skrivnost
Pesem, v kateri je oddaljevanje še bolj boleče, saj gre skozi karavano približevanj, skozi izgovarjanje imena in telo, vse tako blizu, razločno, kot da bo za zmeraj, a se speni v tišino in spomin in samoto. Lirična, globoka pesem. Čestitke,
Ana
Komentiranje je zaprto!


Napisal/a: hanja
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!