Recimo, da sem hipoteza: Odločim se, da ne nadaljujem kot

jaz. Namesto tega grem v banjo, kot da bi bila ta morje.

Bodi tam, mokra in nasilna. Radiator kot

dramatična filmska glasba. Poglej obzorje ploščic na katerih

sedita Engels in Marx.

Para kot »value theory«.

In tam so ljudje, ki me potrebujejo,

a ne dovolj. In tam je jokajoča mačka, ki nosi

črno čelado. Odklepanje vhodnih vrat postane

zvok velike črne ptice, ki kadi, jaz pa hočem reči samo

Matija, ta stvar te bo nekega dne ubila.

Obuta v stričeve sovjetske škornje sedim v banji.

So sicer preveliki, ampak tudi če bi lahko vstopil, tega nikoli

ne bi opazil. Ker sem ženska v banji, polno napravljena v komunistko.

Vprašanje ostane: Ali je res vse kar povemo tako deplasirano,

da vemo nekaj malega o praksi in nič o teoriji?

Če bi me videl,

bi moji opravi nasprotoval, vmes pa bi se črnilo priplazilo bližje

in bližje, kot vohun.

Ker si najebal, če  v času revolucije, ne znaš narisati tanka.

Človeška Lučka