PORTRET
Ti in jaz. Iz oči v oči si strmiva.
V daljavi dan se pretaplja v noč.
Oranžen atelje, v beli praznini lebdi tvoj obraz.
Kakor sokol nad plenom se pase pogled.
Veliko še senc je potrebnih, sivih, rjavih in črnih.
Čopič nedolžno belino platna ljubkuje.
Moje roke kujejo v praznino nasmeh.
Ogovarjam bledi obraz ob sebi.
Vdahniti želim mu življenje.
Iz zaliva megle se odvijajo človeške poteze.
Pomežikneš mi, usta raztegneš v nasmeh.
Še malo in pokimaš v gluhoto noči.
Pod obokom je vidna le modrina ozadja.
Sama sva v tihoti medene noči.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: JustinaStrasek
- 20. 04. 2013 ob 22:31
- Prebrano 693 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 77.1
- Število ocen: 2
