Moja prva misel,

ko novo jutro me zbudi.

Edina želja v kriku bolečine,

ko besede izgube svoj pomen.

Neusahljivi vrelec mladosti,

ki zapolni znova bežečo praznino.

Morje kričavih tihih šepetov,

ki se izgubijo v sanjskem vodnjaku.

Nikdar pozabljena si pesem

in ples mehkih metuljev.

Osupljiva neuslišana molitev

z dotikom angela v svojih dlaneh.

Edinstvena norost hrepenečega hrepenenja,

ki daje prostost rajskim pticam ljubezni.

Obsedenost zaljubljenega nemira

in želim, da ostane -

do konca mojih dni -

vse, kar si.

ingrid peinkicher