Monštranca
Čez ves zaslon noči
rišem tvoj prosojni akvarel.
V crescendu bližine
se dotikaš ognja teme,
mečic sluha,
jezika poljubov,
tihe sobe sanj,
ki jo počasi zapira čas.
Ti, kapljica nežnosti,
občutljivi zapis vode,
kristal, ki me srka in preliva
v monštranco neskončnosti.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: ob potoku - Majda Kočar
- 20. 04. 2013 ob 11:41
- Prebrano 844 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 411.86
