Mati moja,

čemu se tako pokroviteljsko

do mene obnašaš,

včasih že meji

na ožanje svobode,

kadar ne naredim vse z uspehom

in po nesreči drvim v neznano,

od koder mi moraš potem pomagati,

da me znova postaviš na noge,

da lahko delam znova korake.

A včasih si mačehovska

včasih si takšna,

kot da me ne maraš,

kot da ti je vseeno zame

in gledaš druge,

 jim deliš srečo.

Ne, nisem lakomna,

to je značilnost

povprečnega slovenca,

jaz bi samo rada

tisto srečo,

ki bi se me prijela

in me ne pustila same.

Nikoli.

IŽ-lev