Jupiter!

Včasih zaradi kake pesmi in njene duše lažje ( skozi solze ) sploh kaj vidim. Ta pesem se me je dotaknila tako.

Objem, Majda

Hvala, Majda ... je blo hudo. Je še. LpJ.

Preveč snovno za privid, preveč boleče za spomin, življenje v trtnem kolju, da te zveriži in hkrati sili k zravnanosti, da odtekaš skozi grozde kot sok in ostaneš črna z belimi lasmi in podlaktmi. Spominja me na mojo Deklico v črnem, ki je pa seveda vse bolj iztrošena ... Bela krajina, ki te navda s črnino ...

Čestitke,

Ana

Tudi mene je zadela, zelo globoko se me je dotaknila.

Ana, res me spominja na tvojo Deklico v črnem.

In seveda na kruto usodo žensk.

Lp, Lea

Dragi Ana in Lea, hvala za dragocen komentar. Ana, sem šla večkrat pogledat tvoje pesmi gor in dol, ker bi rada prebrala Deklico v črnem, pa če se moj vid ravno ne poigrava z  mano v stilu "odprem oči, a ne vidim ničesar",  Deklice v črnem ne najdem, ne vidim ... Mogoče se je od iztrošenosti razblinila ... :)  Lep dan, J!

Anina Deklica v črnem 

vedno znova jo prebiram v zbirki Iščem pesem - pa sem v njej (izbor pesmi pesniških turnirjev), seveda jo je izdala založba Pivec. Najdem jo na strani 158.

Sem dovolj stara, da sem nora na knjige (ali vsaj, raje berem natiskano v trdi obliki). Zato gre vsak moj novčič, ki ga lahko pogrešam, za pesniške zbirke meni ljubih pesnikov.

Seveda tvoja čudovita pesem samo spominja na neko drugo, prav tako čudovito pesem. In obe zadeneta/zabolita.

Lp obema, Lea

Heh, ne, Jupiter, glede na to, da je bila finalistka na pesniškem turnirju 2010, sem jo umaknila iz objave. No, jo bom pa semle prilepila, po tolikem času (in objavi v Lirikonu), takole za klepet ne škodi, če jo privlečem na plan ;) Zanimivo je to, da sta si tako različni, a tako podobni -  najbrž ravno zaradi geografskega porekla ;)

DEKLICA V ČRNEM

Otroštvo si preživela
z grabljami in vilami v rokah.
Z vozom, polnim dote, sta se odpeljala v njegovo vas.
Bila je daleč, da nisi več videla rojstne krajine.
Tam si vse hitreje okopavala in delala kopice,
gojila si cviček, otroke in prašiče.
Vmes je bila reka in gozdnati hribi.

Izhlapevala si na zemlji in v postelji in ob rojevanju.

Že majhnim si v roke potiskala motike -
dokler se ni hči usekala v glavo -
in si spoznala, da morajo nekateri po svoji poti.
Še opazila nisi, kdaj so jo izbrali drug za drugim vsi.

Živina, molža, strežba tašči, moževi odrezani ukazi, prašičji krulež, telitveno mukanje, izkljuvana jajca, postan ričet, gabez v krompirju, štrleče koruzno polje po toči.

Vonj po brezah te je kdaj pa kdaj zamajal iz otrplosti.

Stari je oglušel, rjovel na krave in nate.
Postavljala si mu žlico h krožniku
in mehčala udrto zglavje.
Naenkrat je padel ob mizi mrtev od kapi.
Še bolj si grebla, ker si bila sama in vse počasnejša.

Ko je tiho leto v črnini minilo, si začela peti
Lepa anka kolo vodi,
da te ni strah, ko z golido še skoraj ponoči
koračiš čez dvorišče do štale.
Hruške, jabuke, slive.
ko s kanglo na kripi pelješ mleko do konca vasi,
kjer ga zlijejo v cisterno.
Tri ptičice so polje obletele -
samo še sebe trkljaš med brazdami.
Došel je, došel, zeleni Jurij,
ko na ovinku k sosedu gledaš otroke,
ki se vračajo iz šole.
Aj, zelena je vsa gora
odpoješ, ko te pozdravim.
 

Ne znaš več govoriti.

_____________ 

Lea, hvala ti za tisto zgoraj, sem kar malce ganjena.

Jupiter, če bo prilika, lahko kdaj obe prebereva skupaj ;)

Lp obema,

Ana

Toliko neke posebne ženske energije se je nabralo...in sem se spomnila še na tole od Alenke Rebule .... ne vem, zakaj...

Tako lepo mi je, da sem z vami :)

LP, Majda

Lea, Ana in Majda, hvala vsem za občuten razmislek o ženskah. Anina pretresljiva Deklica v črnem in čarna Blagor ženskam in Alenke Rebule sta lahko zanimiva sopostavitev življenjske poti ene in iste ženske. Kaj jo je toliko časa držalo pokonci, da je zdržala, dokler ni preprosto začela izginjati.  Ana, še ena belokranjska je; to pa je nek otroški glasek pel ženski v moji pesmi, tik preden je izginila v zemljo: Pastirče mlado i milo.

Super, Majda, poboža in potolaži ta protiutež - in jaz sem srečna, da se plemenitimo, prepletamo, soustvarjamo, živimo skupaj - na nek oddaljen, a zelo bližinski način. Jupiter, vidiš, cel plaz, ne, drčo, si sprožila - z veseljem se spuščamo za teboj ...

Objem vsem,

Ana

za pokleknit!

jaz plešem, potem, ko je rekla: daj vstani

jupihej

lp,

Jure