Šla bova na oddih.
Slekla bova koži, obraze bova pospravila. S hrbtov
nama bodo padali vzorci. Odpeta
bova lahko strmela v črne luknje najinih ljubezni. Posrkala bova
nematerialnosti in neobstoj. Za vdih
bova krvavela, potem naju bo
posrkal puščavski pesek. Vzporedno
bova srepela skozi peščeno nevihto.
Ne bo naju odpihnila.
Skozi spraskana zrkla
te slednjič vidim golega.
Ko je snemanje mask samomor in ne dopustniška rutina ... v takem času komunikacijskega prepada se zdi, da samo drastični ukrepi lahko presežejo stvarnost. Aktualna in boleča, čestitke,
Ana
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Evelyn
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!