Pozdravljen, Matej.

Všeč mi je to poveličevanje Frosta, najbrž naslonitev na njegovo Fire and Ice, ki jo odlepi od intimnega razmišljanja o pogubi z ognjem ali ledom, v Apotezi se tisočkratno duhovito razprede po zgodovini (zažiganje knjig, omembe delčkov, si predstavljam, zažganih pesmi ...), za nameček popraženo z ameriško ikono (B. S.), v  tvoji pesmi z neverjetnimi, duhovitimi in tudi bolečimi prispodobami te peklensko ledene bitke (ki je še najbolj boleča v nas samih, le če jo takole od zunaj gledamo, zna biti zabavna). No, najbrž si  hotel to poudariti tudi z zadnjim verzom. Meni pa se zdi, da vihar bralce tako fino zajame (da ne rečem zmelje) skozi celo pesem, da je zadnji verz odveč. Kaj meniš?

Lp, Ana

Zdravo,

ja, morda bi šlo tudi brez njega. :-) Nekakšen zapik se mi je kljub temu zdelo primerno postaviti, je pa res, da je odvisno od različnih branj in aspektov, ali je ta (namerna) distanca na koncu ponotranjena ali ne. :-) Vsekakor hvala za sporočilo.

LPM

Ok, pa naj bo, če tako misliš. Pesem je kljub temu zelo zanimiva.

Čestitke,

Ana