Zbriši

ne  zmorem,

daj ga v smeti,

strgaj na koščke,

da nikdar več ne bo

zlepljen ponavljal

eno in isto besedo,

postavi se zase,

ne obupuj

na pragu poletja,

ko ptice selivke

priletijo v jatah

in domači ptiči

pojejo jutranjo pesem.

Nahrani jih s srcem,

daj jim košček kruha

in poslušaj

kako lep je danes

lahko ta svet.

Brez preprek,

se lahko dotakneš

vsega, ker prava ljubezen

nikoli ne usahne,

cveti in raste,

kakor pomladno cvetje

ki se dviguje iznad tal

in raste proti soncu.

Tako razumi tudi ti

in stopil boš

na stran sreče.

IŽ-lev