koščki tišine so povsod
v ščebetu taščice
slišim jih med vejami
ki lovijo piš vetra
prodirajo med stene ozke ulice
kjer najdejo pot med
perilom in ščipalkami na vrveh
koščki neizprosne tišine
drobijo hrup avtomobilov
in se prepletajo z gležnji
delavk na avtobusni postaji
koščki tišine so
med besedami v knjigi
na moji nočni omarici
zalepljeni so na moja vprašanja
vedno se rešijo
iz podrtih gradov časa
in zaplešejo polko
v luknjicah vsakdanjega kruha
nič jih ne uniči
koščki tišine so povsod
kamor ne morem
in kamor moram odhajati
znova in znova
kričeči koščki tišine
Poslano:
10. 04. 2013 ob 12:01
Spremenjeno:
13. 04. 2013 ob 15:11
Kako vse trga tišino in potem ti ostanejo samo še neoprijemljivi kričeči koščki tišine. Dobra. Lp, J!
Jupiter in vsi, ki ste izbrali pesem, najlepša hvala!
LP, mcv
urednica
Poslano:
10. 04. 2013 ob 22:48
Spremenjeno:
13. 04. 2013 ob 15:11
Pesem mi je všeč, prav materializirajo se ti koščki tišine, rahločutno in detajno si jih opisala. Po mojem bi lahko zadnji verz (povsod in nikjer) izpustila, saj si prej že tako lepo nanizala, kje vse so, da ta povzetek pesmi nič ne prida, morda jo celo osiromaši za nadaljnja razmišljanja, ki začnejo ob branju te pesmi brbotati v bralcu. Kaj meniš?
Lp, Ana
Hvala, Ana. Res sem bila tudi sama skeptična glede zadnje vrstice.
LP, mcv
Poslano:
11. 04. 2013 ob 23:12
Spremenjeno:
13. 04. 2013 ob 15:11
Še dobro, da sem se danes primajal ne portal in uzrl tole med podčrtankami - zelo dobra! :)
Hvala, prašeg, in dobrodošel
LP, mcv
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: modricvet
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!