
Priletela sva
v to hladno, stesnjeno pomlad
in kaj kmalu začutila,
da morava tokrat zapustiti
svoje staro gnezdo.
Kajti preveč črnjavih vran
kroži nad njim
in midva sva preveč razkljuvana,
da bi se bodla z njimi.
Novo gnezdo bo manjše,
dosti manjše,
a bo najnajino.
Bo zibelka
za najine nerojene upe
in bo grob
za najine neumrljive sanje.
najnajino ![]()
Marko,
preprosto lepo.
KIA ![]()
![]()
Imej dober dan,
KIA ![]()
Marko,
Srečno pri(o)stajanje.
lp
Vertigo
Kia, naporen. Ni se lahko ločiti od starega gnezda.
Vertigo, hvala. Ni še pristanka, še traja posl(pr)avljanje.
lp, marko
Marko,
ustvaril boš novega, še bolj tebi lastnega, verjamem v to ...
Starega pa ohranil v najlepšem spominu ...
Težko se je včasih premikati naprej, sploh tam, kjer so ustaljene poti,
a se moramo, zaradi sebe ...
KIA ![]()
kjk, hvala : ) Me veseli : )
Lp, Marko
Komentiranje je zaprto!
![]()
Napisal/a: Marko Skok - Mezopotamsky
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!