nocoj si nekje ob zahodni meji,
kamor veter prinaša vonj soli,
pesniki namesto zrelih češenj
dobrodušno podarjajo pesmi,
nazdravljajo domiselnosti
inovativnih metafor in
briški gostoljubnosti,
jaz pa med členi zakonov,
ki do potankosti določajo
pravila mojega bivanja,
ki bi se jih morala,
da bi se povzpela in morda
celo postala boljši človek,
že davno naučiti na pamet,
iščem pravno podlago za pisanje,
da bi prav danes napisala pesem,
ki teoretično ne bi ogrozila
moje socialne varnosti,
ne bi osramotila mojih otrok,
ki ne bi sejala marjetic
na nebo in zvezd na ceste,
a bi vseeno v temeljih
zamajala predstave
nekaterih samovšečnežev
o pomenu poezije in
človeškega dostojanstva
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: hanja
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!