Napisala sem pesem, ki se konča:

in sreča

bi čepe v klobuku

zaman

nastavila ušesa

besedam

ki jih ni

...potem pa ti napišeš pesem z naslovom Ni besed.

Očitno in dokazano jih res ni!

Lp,

Vesna.

Dobro jutro Vesna,

a mi verjameš če ti povem, da nisem si zapomnila besed niti svoje

še prejšnje pesmi danes.

Tako je to zdaj v naključju, ampak si napisala zelo lepo, mi je všeč.

Bodi lepo.

Lp, hope

Tudi meni je všeč ta tvoja Ni besed, morda bi jo samo malce "sfrizirala", da ne bo toliko po mojem nepotrebnih ponavljanj -

Otrpli prsti

mirujejo,

naenkrat ne zmorejo

več pisanja.

Ni besed,

ker izginjajo v prostoru

in čas jih tiho golta,

še nespregovorjene,

nenapisane.

Naenkrat zmanjka zaleta,

zmanjka sanj.

Nekdo jih bo napisal

namesto mene,

nekdo bo hodil

za metulji,

zaljubljen, z roko v roki,

ko bo sonce svetilo

in bo poletje,

na severu jug,

in pri meni

bo ostala zima.

Hlad, praznina.

Kaj meniš?

Lp, Ana

Pozdravljena Ana,

lepo si mi popravila pesem, res ni ponavljanj. Hvala ti.

Grem kar popravit. Se vidimo v Rašici.

Lep pozdrav, hope

Ni besed je en tak liričen brezglas, ki krikne čez mnogoglasja. Razpoloženje pesmi je melanholično, kar poudarita zadnja, rimana verza. A vendar deluje pomirjujoče. Čestitke.

Vesela sem, da se bova znova videli na srečanju na Trubarjevi domačiji!

Lp, Ana

Iskrene čestitke za Podčrtankomoje.

Hvala Ti Igor,.

hope