tebi
s svojo pesmijo
si se dotaknil rok
in odprl polkna
moje kože
da je vanilija
dobila ime
brez tvoje pesmi
bi trava
pozabila slikati
domišljija
bi zaspala
in sreča
bi čepe v klobuku
zaman
nastavila ušesa
urednica
Poslano:
14. 04. 2013 ob 10:35
Spremenjeno:
14. 04. 2013 ob 10:37
Ne spomnim se dobo, kakšna je bila pesem prej, vendar sedaj deluje odlično. Morda je za tako nežno poetiko tak izraz neprimeren, ampak najprej mi je prišla na misel ta beseda :)
... šele nato še: ubesedeno izpolnjeno hrepeneje, presenetljivo svež izbor besed, pa tisto, kar (vsaj mene) najbolj pritegne - nezabrisana hvaležnost, ki veje iz pesmi.
LP, Lidija
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Vesna Šare
- 07. 04. 2013 ob 00:11
- Prebrano 1117 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 848.81
- Število ocen: 26