tebi
s svojo pesmijo
si se dotaknil rok
in odprl polkna
moje kože
da je vanilija
dobila ime
brez tvoje pesmi
bi trava
pozabila slikati
domišljija
bi zaspala
in sreča
bi čepe v klobuku
zaman
nastavila ušesa
Ne spomnim se dobo, kakšna je bila pesem prej, vendar sedaj deluje odlično. Morda je za tako nežno poetiko tak izraz neprimeren, ampak najprej mi je prišla na misel ta beseda :)
... šele nato še: ubesedeno izpolnjeno hrepeneje, presenetljivo svež izbor besed, pa tisto, kar (vsaj mene) najbolj pritegne - nezabrisana hvaležnost, ki veje iz pesmi.
LP, Lidija
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Vesna Šare
- 07. 04. 2013 ob 00:11
- Prebrano 1235 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 848.81