Jesensko uredniško srečanje, ki se je odvijalo na Koroškem, je prineslo odločanje med petimi podčrtankami poletnega pesniškega snovanja na portalu, ki so prišle v ožji izbor. Te so bile: Nokturno Andrejke Jereb, vensova Ničbeseda, markova Čim manj besed, Modrice zavesti Piština Fride in NANOOK Mateje J.Hočevar, ki je naposeld postala Pesem poletja 2008. Pri Haikujih so bile v ožjem izboru adisine Rozine, ajdin Olupek ter kočijažin Haiku (shinkansen Tokio - Kyoto, 2005). Slednji je postal Haiku poletja 2008.

Novo! Utemeljitev odločitve uredništva glede izbrank. Novo!

---

Nanook

Pesem NANOOK avtorice Mateje J.Hočevar lahko razumemo kot metaforo demonskega, nagonskega, a občutljivega, preračunljivega in pretanjenega. V pesmi je lirični ženski subjekt v surovosti objektivnega živ, ker se je prekalil in navadil gledati skoz okna kot gospodar gnezda. Luči, čaja, okna, hijacinte. Statičnost ujetosti v arktično modro zelenino podčrtujejo mimohodi. Sprehajajoče žepne ure s pokrovčki, ki odtiktakajo ob njej svoj čas ob mrzlem čaju. Pesem lahko transformiramo v scenarij, pravzaprav je zgodba, ki jo izrisuje, kot bi gledali film s severnega morja, podložen z zavijanjem vetra. Pesnica se zanimivo poigrava z besedami, išče izvirne besedne zveze, s katerimi izraža osamo na meji znosnega, kot zasledovana žepna ura, porogljivo stopanje na senco. Mimobežnost, ki se nikoli ne prevesi v pravo bližino. Zvestoba do same sebe je edino, kar varuje njeno duhovno luč. Hkrati pa avtorica ponudi tudi možnost drznejše interpretacije, v kateri vidimo junakinjo kot gospodarico ne le svojega hladnega sveta, temveč tudi svojega moškega. Metafore malopridna deklina, ženski demon, iz usmiljenja zvest, ter porogljivost v obnašanju protagonistke, vse to da slutiti močno žensko, »na kateri svet stoji«; kajti tudi če je čaj že mrzel, je njena sapa še vedno topla.

Shinkasen Tokio - Kyoto

Kočijaž je avtorica, ki v svojem obsežnem ustvarjanju premore veliko zanimivih haikujev, v katere zna ujeti drobce sveta, ki skozi svoj odblesk izrazito prebudijo notranje prostore bralca. Statični pesniški subjekt, posajen v osamo časa in prostora, strmi v neznano pokrajino. Kar ga obdaja, prehaja vanj, zazdi se mu živo. Poosebitev avtorica uporabi za mahajoče drevo in za dež, ki lepi niti na nočni bežeči vlak. Pokrajine se bodo vselej menjavale, a le čuječim bodo žive stvari spregovorile.



Urednice pa so dodale tudi tri nove kategorije, ki bodo izbranke na letni ravni (od pomladi 08 - pomladi 09), in sicer: za otroško poezijo so v tem obdobju najbolj opazile dayine Gumbke, med tujejezičnimi pesmimi vidino Evo ter za Pesem si - mladostna (avtorji pod 15 let) pesem Če ... avtorice Ananas.

Vsem članicam in članom portala čestitamo in se vsak dan veselimo srečevanja z vami prek pesmi in klepetanj na forumu.

Gregor Grešak

Komentiranje je zaprto!