Melodija
Prenežen
z lokom božaš strune
v nebeški harmoniji,
dvigaš se in mehko spuščaš
kot kladivca klavirja
na prašnem rdečem filcu:
dokler se ne naveličaš.
Potem si nor, predan strastem,
da cvika tanek pramen žime
in se razsipa, srebrnih las,
kot igla, ki predre kožo,
in z agresijo pretiravanja
DRŠ!
udariš po tipkah, da se zdrzne ves svet,
kjer stoji,
kar nikoli ne boš zmogel, človek:
Biti zmeren.
Poslano:
03. 04. 2013 ob 10:54
Spremenjeno:
03. 04. 2013 ob 18:29
sem jo z veliko žličko ;) kar zapela je med tem, ko je drsela sk9zi moj požiralnik besed
lp,
Jure
Jure, (glede na to da se poimensko podpisuješ, je verjetno čas, da te neham naslavljati z Ruj) - sem vesela, upam, da se tudi absorbira! :)
Pozdravček, Beatrice
Poslano:
03. 04. 2013 ob 19:54
Spremenjeno:
03. 04. 2013 ob 19:54
:) nekaj se jo je že verjetno - jaz to nekako inrtavenozno, pol pa ne vem od kje je kaj ... hec. glede imena nimam težav, mama me je klicala tudi đurac. kaj pa vem, kakor ti bo naneslo, sem pa jaz jaz Jure, je pa tudi ruj . morda gre v glavnem ločnico med pisanjem in branjem ... pa še kaj bi se nadlo ;)
lp
- hi
Človek je Jure, pesnik Ruj, sine Đurac, morda je vsak človek samo mozaik identitet. Aja, pa intravenozno čez požiralnik. ;) Majhni spodrsljaji velikih mojstrov. 
Hvala in pozdravček, Beatrice
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Beatrice Reiniger
- 03. 04. 2013 ob 09:03
- Prebrano 703 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 210.34
- Število ocen: 7