Ojooooj.

Se najdem v njej ... ampak, veš, pridejo leta - in tudi minejo.

Navsezadnje si vsi delimo premike.

Moj Pozdravček ;), Beatrice

:) - moj nasmeh in moja kozja brada;

leta res da pridejo. in minejo. a ne tako ločeno; pridejo in minejo skupaj (hkrati), prihajajo da minevajo. tečejo. delijo nas, do premikov v mirovanju, - da malo zabluzim :)

http://www.youtube.com/watch?v=gQMcroH26yo

;) lp Beatriče (moja) ;))

/:) - moj nasmeh in moja kozja brada;/

Ruj, glede na tole: http://www.pesem.si/a/objava/prikaz/78609/se_sekundo#.UVszZDfQU4E   in tole:  http://www.pesem.si/a/objava/prikaz/77565/na_belih_marjetkah#.UVsz3TfQU4E in gotovo bi se še kaj našlo, je bil tale hec z bradico slaba ideja. ;) Ampak naj ti bo, ker recimo, da me nisi bral. :)

In s tem, kar sem napisala, potrjujem, da se nas, kot pravi tvoja pesem, mnogo ukvarja s samim sabo in  vse dojemamo, presojamo iz svojega trenutnega pogleda, svoje perspektive, svojih izkušenj ... Ampak tudi to mine (vsaj naj bi).

Pozdravček, Beatrice

Beatriče -oprosti za kozjo brado, čeprav tudi zdaj ne vidim, kam naj bi zadel. Naj ti zagotovim, da mi je brada prišla na misel le ob slikici :) -  : nekako me vedno spomne oklepaj zs pomišljajem; da ima bradico - ko sem naznačil z vezajem/pomišljajem na nasmeh, da je moj ;) se je ponudila sama in izvira le iz te mikrosituacije.

glede nezavednega, pa ... - nisem želel nič slabega in to še vedno stoji :)

sem prebral obe / ampak glavo moram imeti na prepihu ( veš tisto s polno čašo, da potem not bolj težko še kaj ... - nekaj v tem stilu; površno rečeno)

v pesmi je ravno to minevanje prekipelo in iz lonca se sliši ...  ;) tolikokrat moj ... pa ja more dat misliti še kaj

nalaš nisem končal z nekim zasanjanim klišejem: moja senca, tvoj premik, ali pa moja senca, njen premik.

je pač treba enkrat preseči nerodnost pozicije polagalca besed in prestopiti ... v vsa usta

pesem ima največjo moč, ko jo vsameš zase ali kot svojo ;) sem ji pa dolžan, da me je tako vzela pod krilo :) sem že kaj ušpićil

. pesem ni preprosta, to bom še rekel, po moje.

lp

Jure

Ne rabiš se za nič opravičevati, zakaj se tako rad opravičuješ? :) Nisi  zadel na tak način, da bi se moral, haha, sem dala zato smajli zraven in še dodatno pojasnilo, da gre za moj zeljnik. ;) Evo ga smajli z brado

:-)#

ali še malo drugačno, s kitko  :-)=

Konec mi je pa všeč, moj premik, in z njen bi res pokvaril sporočilo, kot ga vidim jaz. :) Reci hvala bogu, da ga vidi vsak po svoje, raje po večplastni interpretaciji sklepaj, da gre za dobro pesem.

Pozdravček, Beatrice

hvala bogu :)

nekako sem slišal, da ne bi škodilo, glede na izvir od koder si pisala, sem želel ohraniti čutnost, čeprav je nisem znal opredmetiti in povezati ... . Glede na splošno, pa ... morda zato, ker raje eno preveč kot eno premalo, pa sploh ne, da bi razmetaval, nikakor. je mišljeno pošteno, četudi ne znam dati na mesto, četudi morda nisem ta pravi, če sem pa poklican se odzovem ;) - nekako tako - lahko pa rečem, da sem razočaran nad prilikami, ki jih ljudje izpuščajo, da bi se izkazali v svetli luči tudi če ga poserjejo. Vrh te gore mi verjetno predstavljajo odvetniki, ki iščejo vse možne pravniške varjante, da nekoga ki je tagrešil umor - pa naj si bo raje prometno nesrečo s smrtnim izidom - sistem sojenja pa ne deluje v smeri temu človeku dovoliti krivdo s katero bi lahko počasi spiral ... iz sebe. ne. treba se je rešit zapora, tudi krivde - ne glede na to, da je bila absolutna nesreča (čeprav je bil ajkohol za volanom) in človek po svoje prizna, (ni kaj mutit) - a postopki tečejo v smeri odpadanja vrednosti vsega življenja na poti procesa. Vsi ostanemo na suhem. Mislim, da človek potrebuje svojo resnico, ki jo zna začutiti svet, da lahko pripomore k izboljšanju. in to me nekako zavira pri iskrenosti med ljudmi. zato se znam opravičiti ob vsaki priliki, da ne hodim po ljudeh, tako kot se naučiš na fakulteti, v službi, na ulici ... doma.

Vsak hormonček še ni kakšna globoka Čutnost. :) Je pa zelo dobro razmišljanje, tole z odvetniki. Nikoli nisem pomislila, da dejstvo, da povzročiteljev prometnih nesreč ne kaznujejo, pravzaprav škodi njim samim! Presenečaš. :)

Pozdravček, Beatrice