Pozdravljena.

Ko sem prvič brala pesem, se mi je to "lomljenje" verzov oz. stavkov zdelo kar malce naporno za brati.  Ko drugič berem, se mi zdi zanimivo. Ker če sledim tej misli, da kar ostane na koncu (stavka, pesmi, verza... ) si bolje zapomnimo, pride ven lahko dvojna pesem?
Če je ideja nečesa vredna, potem bi seveda bilo treba še premisliti ...
 

bližaš se tako počasi. Pritajeno

se steguješ s hladnimi sapami, kremplje

komaj kdaj pokažeš in komaj

kdaj z uglajenostjo zlomiš trsje

na hrbtenicah spečih. Ne dihaš

na ošiljenih plamenicah, petrolej

se v prskajočem prelije. Cigareti

požene razgled na mesto. Ožganih dlak

še nisi zdrgnila

s prejšnjega kožuha. Vse odpada

počasi. Ti ne padaš.  Spuščaš se

z napihnjenih oblakov. V dir

nad spečimi,

brez kožuhov, plamenic

in hladnih sapic. 

Tako kot zanimivost, kako se mi je pesem odprla.  :)

lp S.