Spomnim se tvoje
svetlo modre škode,
ki je bila za tiste čase
pravo razkošje,
verjela sem ti,
da z njo lahko poletiva nad žice.
Zadaj je imela kljuko,
nanjo smo pozimi privezali sanke,
vlekel si nas po vasi,
mene in druge otroke.
Njihovi očetje
so imeli pomembnejše opravke.
Ti si bil drugačen,
rada sem imela otroka v tebi.
Domov si nam prinašal živali,
mlade sove,
ranjeno kanjo,
celo gada.
Izdeloval si nam piščali.
Lahko sem nosila tvoje puloverje
in kupil si mi najlepše škornje.
Potem si zbolel,
en sam protein je spremenil tvoje življenje
in nikoli več nisi bil tak kot prej.
(očimu) http://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php/Huntingtonova_bolezen
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: širin.gol
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!