Defeating Kraken
Singing of ethereal truths
(Μή μου ἅπτου)
.png "Jupiter! Silvana Orel Kos")
Poslano:
01. 04. 2013 ob 11:54
Spremenjeno:
01. 04. 2013 ob 11:54
Deafening Crack
Krakrakrak'n
Behold, the Raven!
Ne'er more.
Do eyes dare
Disturb the universe?
In a minute there is time
For decisions and revisions which a minute will reverse.
Do I dare?
Do eyes dare
Meet your I?
The I slurping and sucking one in
'n'in'n'in
Darting out from the dark
Out out out
Noli me tangere.
You have to go in
If you want to come out.
Sicer pa: odlična pesem, Thanks, bp. Lp, Jupi
Poslano:
01. 04. 2013 ob 15:40
Spremenjeno:
01. 04. 2013 ob 16:01
Meni se zdi dober rezultat. Moji mehkužci so bili sicer nekoliko manjši. Lp, J!
potem imaš najprimernejš sliko bp ;)
meni je tudi všeč, ko mi lobanja poka in Jupiter! je genialen za te zadeve.
samo tvojo pa imam še v predželodcu, čakam da mi jo vrže nazaj v gobec ...
lp
Noodledly Entangled: Noli me Tangere
bp-jev Defeating Kraken je pesem, ki lovi pogled, vsaj mojega je. Če ne prej, z zadnjo vrstico. Pesem me nagovarja ali pa se sama vanjo zapletam iz več razlogov: zaradi avtorjevega priznanja, da se navezuje na dve moji nedavno objavljeni pesmi (Mollusca in prevod Velikonočna molitev Marije iz Magdale),mojega instantnega krakajočega odziva, zaradi avtorjevega privlačnega pristopanja k zanimivi temi, predvsem pa zaradi bp-jeve zgledne gibkosti v angleškem pesniškem idiomu. Zgledi vlečejo, pogledi pa, zgleda, tudi.
Kraken je (bolj ali manj) mitološko bitje ali vodna pošast, ki bi utegnila izhajati iz debla mehkužcev (Mollusca), nekakšna hobotnica velikanka ali večji škamp. Poleg impozantne velikosti je opaziti ogromno oko (ali dve) in razgibane lovke, katerih seksi tudi spominjajo na ogromna očesa. Bitje je grozljivo že na pogled, nedvomno je tudi pogoltno. Velja se mu izogniti. Ime živali izhaja iz meni domačih nordijskih jezikov, žival pa se giblje večinoma v globinah (tudi meni domačih) hladnejših severnih morij. Beseda »krake« naj bi izvorno označevala telesno zvitost ali zvijajoče se gibanje živali, npr. manjših plazilcev ali mehkužcev. Nordijski viri besedo povezujejo tudi z besedo, ki označuje ptiča vrana (Corvus cornix).
Olaus Magnus: Carta marina iz leta 1539. Morska karta prikazuje vrsto morskih pošasti v vodah med Norveško in Islandijo. Zemljevid hranijo v knjižnici Univerze v Uppsali na Švedskem.
Naslov bp-jeve pesmi je Defeating Kraken, kar bi lahko prevedli kot »Premagovanje krakena« (krakna?), torej označuje proces ali način "soočenja" z enooko pošastjo.
Pesem želi biti urejena v štirivrstičnice, a že na prvi pogled lahko ocenimo, da se v strukturi dogajajo vleki, kot bi nekaj natezalo ali vleklo posamezne kitico iz prvotne postavitve.
http://i1.squidoocdn.com/resize/squidoo_images/-1/lens16365761_1292051891kraken-squid-mythology.jpg
http://www.biography.com/imported/images/Biography/Images/Profiles/J/Jezebel-9354524-1-402.jpg
bp-jev Kraken ima precej skupnega z Jezebel Lucije Lotus Mlinarič. Za začetek: oko. Oko za oko. Jezabela slovi po svojem zapovedljivem (zapeljivem?) pogledu črno občrtanih oči. Druga skupna točka je obravnavana snov, ki je v obeh primerih take sorte, da bi človek rekel: Pc, prste proč! Lahko tudi: Noli me tangere. Obe pesmi se dogajata (manifestirata) na nekem vmesnem prostoru med dvema svetovoma: Jezabela med novim in starim redom, nagovorjeni lirski subjekt v Kraknu pa v prostoru med tem oz. svetlim in drugim oz. temnim svetom, ne nujno v vodnem kraljestvu. Na (psihoanalitično) simbolni ravni se obe pesmi napajata iz istega energijskega vira: (pogoltna) moč libida, ki v subjektu vzbuja strah, odpor, tudi odbojna čustva.
Čeprav se bp-jeva pesem končuje z mislijo, ki zapoveduje: Noli me tangere, je pesem precej čutna in konkretno nagovarja dva čuta: vid in otip. Pri obeh vsevedni pripovedovalec in njegov drugoosebni lirski subjekt raziskujeta moč gibanja ali vleka proti pogoltnemu očesu in temačnemu ustju z enim belim zobom.
Prva kitica že izpostavlja ujetost subjektovega pogleda v drugem pogledu oz. v očesu pošasti. Lirski subjekt na svojem telesu lahko že občuti »moč, vlek, privlačnost« temnega, neznanega, prepadnega sveta na drugi strani. Brezdanjemu pogledu se pridruži »hladen objem« špagetastih lovk (v slogu novodobne psevdoreligije?), ki že puščajo sledi na občutljivi koži lirskega subjekta. Malo manjka, pa ga bo žrelo pogoltnilo. Lirski subjekt z nostalgijo obuja podobe iz svetlega sveta, iz katerega ga kliče vsevedni pripovedovalec. Vidu in otipu se pridružita osebna volja in glas lirskega subjekta: Noli me tangere. Drugoosebni subjekt se (iz) pogoltne črnine reši tako, da mehkužcu prepove stik z njegovim telesom. To je, glede na tematsko primerljive junaške epe spopadanja s podobno oenergetenimi pošastmi, dokaj miroljuben in (avto)sugestiven način. S svojim dobrim glasom zapove živali, da se sama umakne.
bp-jev jezik izvrstno sega v več področij mitološkega in arhetipskega razmišljanja, preizkuša in preoprijema izraze in se kot jezikovni gurman približuje in loti jedra izbrane teme.
Hvala lepa, Jupiter!
Same take stvari, na katerih se midva vedno haklava: realno, zlivanje, teorije, svetloba in tema, libido in pa noodly appendages. :-P
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: bp
- 01. 04. 2013 ob 11:00
- Prebrano 1377 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 105.42
- Število ocen: 5