Po pogrebu

Pod črnimi dežniki stali strti

smo vsi in stiskali smo solzne veke,

odeti v dolge plašče neme smrti,

ko grob preplavile so zjutraj reke.

 

Vsi blatni in premraženi, v trepetu,

verjeti nismo mogli, da ustvari,

narava toliko gorja v preletu

oblakov bežnih, da brez strel udari.

 

In zdaj njegova senca, duh, prikazen,

edina še povzroča nam skomine

ter up, da dolgo bi bili narazen,

 

čim dlje od mokre zemlje in tišine.

Okus človeka spet je plehek, prazen,

ko misli le na to, da sam ne mine.

Beatrice Reiniger

ius

ius

Poslano:
01. 04. 2013 ob 11:16
Spremenjeno:
01. 04. 2013 ob 14:22

Navadno nočemo svoje minljivosti, pa nič ne pomaga. Ni je všeč kot si napisalayes

Lp ius

Zastavica

÷

÷

Poslano:
01. 04. 2013 ob 11:20
Spremenjeno:
01. 04. 2013 ob 14:22

minljivost - prdljivost

kar znaš to veljaš, ta zaklad bo naš!

reče kakadudu

to je mišljeno kot možnost, ne protivanje.

lp

Zastavica

prašeg

Poslano:
01. 04. 2013 ob 14:19
Spremenjeno:
01. 04. 2013 ob 14:22

Fajn sonetk :)

Zastavica

Beatrice Reiniger

Poslano:
01. 04. 2013 ob 14:27

Hvala - sem sklenila, da se bom zdaj malo tudi s soneti ubadala - in napisala tole. Zelo lepa spodbuda ste! :)

Pozdravček vsem, Beatrice

Zastavica

Komentiranje je zaprto!

Beatrice Reiniger
Napisal/a: Beatrice Reiniger

Pesmi

  • 01. 04. 2013 ob 10:01
  • Prebrano 846 krat

Uredniško pregledano.

Ocenjevanje je zaključeno!

  • Število doseženih točk: 355.7
  • Število ocen: 9

Zastavica