Z motorko v roki Franc se v hosto smeje:
"Glej, tale hrast; koliko hlodov šteje,
koliko desk je v njem in plohov, lat,
okvirjev okenskih, garažnih vrat.

Glej, koliko parketa, miz in stolov,
drv, dog za sode in za brajdo kolov!"
Zamaknjeno vrti se krog drevesa,
namišljene predmete predme stresa,

kot Bog, ki napolnjuje čisti Nič.
Jaz pa v mogočno krošnjo se zaziram
pa v gnezdo, ki čemi na temni veji

in vidim le, kako drhte pozira
mi z roba brezna - na prepadni meji -,
zehaje v sonce, drobcen ptič golič.

Tomaž Mahkovic