Tisto noč sova ni skovikala.
Zjutraj je smrt vseeno prišla.
Nihče je ni videl stati v kuti s kapuco,
le ti si čutil, da je blizu,
čakal si jo z odprtimi očmi.
Vedela sem, ko je zazvonil telefon
in se mi je v grlu zataknila bodeča neža.
Spomini so se razleteli kot seme regratovih lučk,
zaradi tebe sem verjela v njihovo čarobno moč.
Snežilo je, jaz pa sem še zadnjič poletela s tabo nad žice.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: širin.gol
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!