KASANDRA
Zdaj je že tu pravi dež:
tisti pomladni,
tisti prozorni, navadni
dež, ki ga imam tako rada,
ker se počutim mlada,
ko name prši.
Pred mano je mesto brez sanj,
mesto ugaslih oči,
in jaz tečem vanj,
med oslepele luči,
da jih prižgem za nov dan.
tisti pomladni,
tisti prozorni, navadni
dež, ki ga imam tako rada,
ker se počutim mlada,
ko name prši.
Pred mano je mesto brez sanj,
mesto ugaslih oči,
in jaz tečem vanj,
med oslepele luči,
da jih prižgem za nov dan.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Aleksandra Kocmut - Kerstin
- 08. 09. 2007 ob 15:47
- Prebrano 838 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 357
- Število ocen: 11
