
Pod igrivimi sunki vetra
in umrlimi cvetovi poljskih rožic
nisem odhajal
le vračal se nisem
po zadnji vojni
blodnje so hotele več
kot si lahko ponudila
in si bila pripravljena potrpeti
tu med uvelimi cvetovi
ne obračam pogleda
le v sonce da me oslepi
izžge možgane
njihove misli
da za vedno uniči
kar sta ustvarila stvarnika
POŠAST
Komentiranje je zaprto!
![]()
Napisal/a: Miro :
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!