Čez glavo si tako rad povezneš črn šal
predstave o življenjski zarji,
kjer loviš v svojo dlan
krhkost trenutkov
in mi jih ponujaš
z žalostnim šepetom.
Pravim ti;
vsak trenutek
je samo takšen
in dvakrat enkraten,
če ga pogledaš skozi prava očala.
In le takšen se blago useda
v mehko blago spomina.
Tukaj logika odpove -
manj je več, če dobro vidiš,
in več je manj, če ne.
Znova in znova ti podajam
kozarec dobro miselnega čaja
in ob koncu dneva se mi končno zdi,
da sem v tvoji zenici ujel odblesk nasmeha.
Naslednji dan v slami spet iščeva buciko.
Prosim, naj bo tokrat le navzgor…
Pesem, ki vstopi v vrtinec in se pusti poskrati do zadnje kapljice. Všeč mi je, ker je vse tako lepo utečeno, "podmazano" in še kako sprejemljivo. Včasih razmišljam, kaj vse te še čaka na poti uspešnega vihtenja peresa, ker si rosno mlad in v bistvu zelo zrelo doživljaš, okušaš življenje.
lp, ajda
Hvala vama za lepa komentarja :)
Poslano:
31. 03. 2013 ob 13:59
Spremenjeno:
31. 03. 2013 ob 14:26
V eni roki nosiš sonce, v drugi roki zlati smeh : ) Všeč : )
lp, marko
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: prašeg
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!