Idealiziram ruševine vašega gradu v oblakih,
spogledujem se z ljudmi ob vseh svojih korakih.
Ne ločujem vas na slabe in dobre,
niti mi niste vsi ničvredne kobre.
Spoštujem vas, tako brezdomce, kot ekselence.
Spoštujem vas, tako Japonce, kot Nemce.
Pa vendar nečesa ne morem požreti,
vsi, o vsi ste v zdajšnjosti ujeti,
sami, po svoje ne znate živeti,
zato kdaj pa kdaj rečem vam kmeti.
Biti kmet je bila nekoč morda? (ne vem, meni ne) poniževalna beseda.
Danes pa, je kmet car. Le kmet bo preživel, ko se bo v mestih trgalo
lubje iz dreves za hrano ... Pravi kmet ima vse, kar človek potrebuje
za preživetje, torej?
Bodi dobro,
KIA
Vem, kaj misliš. Tudi sam se strinjam s tabo; zelo sem bil skeptičen glede izbora besede. Pa vseeno se danes med mladimi pojavlja beseda kmet kot - mogoče - žaljivka, zato sem jo izbral.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Tilen
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!