Se lahko skrijem tukaj
v zavetju burje in poljuba?
Te lahko objamem gruda ljuba,
v srcu slišim šepetati raj?

Vem, želeli so te jariti,
s črnimi srajcami reke kaliti.
Vem, želeli so ti pankrte valiti,
v domače mleko tujo kri izliti.

Se lahko skrijem tukaj
za gorami in izviri čistih Alp?
Bodi trdna in ne daj jim skalp,
dvigni roke, v žalosti ne hiraj.

Tisoč let lepota tvoja je magnet.
Vedno in znova spet gojijo apetite,
za vse umazane in žaljivke skrite.
Nikdar ne bo pretežko zate umret.

Samo ena si preljuba domovina.
Nihče ne bo več s tujim glasom pel.
Nihče ne bo tvoj rod preklel.
Splavajo naj iz dežele pelina.

Od koruznih polj do morja.
Od zarisane meje do obzorja.
Čez tri vrhove in v vse doline,
kar je čistih nikdar ne mine.

Kdor želel bo to zemljo teptati,
moral bo v lastni krvi stati.
Kdor bo vnašal razdor in nemir,
občutil bo v kosteh prezir.

Klavdija KIA Zbičajnik