vedno bolj odmaknjen stran

sledim belim potem

ptice izginjajo na jug

v mraku streljajo na njo

na koncu oceana

divje roke podarjajo objeme

obstojim na sredini toplih oblakov

v gosti megli zagledam obraz

brez idej dvigujem roke v pozdrav

okoli piha strah

ves ta prah bi prekleto nate polil

in izginil v temo

tam kjer plešejo nebesa

gorijo peresa

mali nevidni možje

igrajo zgrešene note

izmed tisočih barv ne najdeš prave

odpreš pogum in padeš z neba

spočela bi na solzah dežja

nevedna za poraze in udarce v srce

stojiš ob meni kljub bolečini

skrita v senci tišine

vsaka žalost okrepi tvoj sijaj

v jutru pobegneva v raj

Matej_Krusic