Obrišem umazanijo z besed,

oblikujem smiselne stavke,

pikrosti ne uspem odstraniti,

zavlekla se je v vsak naglas.

Zarjavele trobente so nasilne

in zvok zasidran v spominu,

toni pa rezki, ostri, neprijetni,

odmevajo v navideznem miru.

Vse besede pospravim v torbo,

nemirne se izgubijo v nesmislu,

mučna tišina zareže v prostore.

Potegnem že zmahano zadrgo,

ne uspem je zapreti pogledu in

na hitro odidem, ne da bi se ozrl.

ius